Janša znova poskuša z demografskim skladom, ki bi združil državne naložbe
Ustanovitev demografskega sklada je bil eden od predvolilnih načrtov stranke SDS in je zapisan tudi v koalicijski pogodbi.
Vlada je v medresorsko usklajevanje vložila osnutek predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Nanj želi s trenutnih upravljavcev na čelu s Slovenskim državnim holdingom (SDH) prenesti državne naložbe, je prvi poročal portal Necenzurirano, ki ga povzema STA. Z uveljavitvijo zakona in imenovanjem nadzornikov sklada bi prenehal mandat nadzornega sveta in uprave SDH.
Ustanovitev demografskega sklada je bil eden od predvolilnih načrtov največje vladne stranke SDS in je tudi del koalicijske pogodbe med SDS, trojčkom NSi, SLS in Fokus ter Demokrati.
Iz osnutka zakonskega predloga, do katerega so prišli na portalu, bodo na nacionalni demografski sklad prenesene vse naložbe države, ki so jih do zdaj upravljali SDH, Kapitalska družba, Družba za svetovanje in upravljanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), Nepremičninski sklad PIZ in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Samo knjigovodska vrednost lastniških deležev države in SDH (gre za 81 kapitalskih naložb) je bila ob koncu leta 2025 vredna okoli 14 milijard evrov, je razvidno s spletne strani holdinga. Od teh naložb so država, SDH in Zpiz lani za poslovno leto 2024 prejeli približno pol milijarde evrov dividend.
Menjava vodstva SDH
Ena od rešitev, ki jih vsebuje osnutek zakonskega predloga, je po pisanju Necenzurirano tudi predčasni konec mandatov nadzornega sveta in uprave SDH, ki jo trenutno vodi Žiga Debeljak.
Z imenovanjem prvega nadzornega sveta nacionalnega demografskega sklada bi namreč vsem sedanjim članom nadzornega sveta SDH prenehala funkcija, ne glede na to, koliko mandata jim je še ostalo. Mandati organov ZZZS in Zpiza bi medtem ostali nespremenjeni.
Nacionalni demografski sklad naj bi imel glede na osnutek zakonskega predloga devetčlanski nadzorni svet. Pet bi jih imenovala vlada na predlog ministrstva za finance, štiri člane bi imenoval državni zbor, enega od teh na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije. Tako bi dejansko osem od devetih nadzornikov imenovala vsakokratna večina v DZ. Mandat nadzornikov bi trajal pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Za vodenje sklada kandidat iz vrst SDS
Vlada bi ob tem po osnutku predloga zakona v 15 dneh po uveljavitvi zakona imenovala začasno upravo nacionalnega demografskega sklada, nato pa bi upravo s polnim mandatom imenoval nadzorni svet.
V zadnjih tednih se po navedbah Necenzurirano kot najresnejši kandidat za položaj predsednika uprave nacionalnega demografskega sklada omenja Branko Bračko, ki je bil vrsto let član uprave zreškega Uniorja.
Demografski sklad je poskušala leta 2021 uvesti že prejšnja vladajoča koalicija pod vodstvom Janeza Janše, a je zakonski predlog med obravnavo naletel na ostro nasprotovanje opozicije, sindikatov in strokovne javnosti. Sindikati so napovedali tudi zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Predlog zakona je sicer prišel v parlamentarni postopek, a je obstal tik pred zadnjo stopnico, še navaja STA.
